STRICU


STRICU
shock, trauma, and respiratory intensive care unit

Medical dictionary. 2011.

Look at other dictionaries:

  • STRICU — • shock, trauma, and respiratory intensive care unit …   Dictionary of medical acronyms & abbreviations

  • Strick, der — Der Strick, des es, plur. die e, Diminut. das Strickchen, Oberd. Stricklein, ein kurzes starkes einfach zusammen gedrehetes oder gesponnenes Seil. Mit Stricken binden. Die Windhunde an einem Stricke führen, bey den Jägern, daher drey mit einem… …   Grammatisch-kritisches Wörterbuch der Hochdeutschen Mundart

  • strìček — m fam. reg. (kajkavski) stric (ob. u obraćanju djece stricu ili starijima) odgovara: barba (u Dalmaciji), strı̏ka (u Slavoniji), amidža (u Bosni) …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • striček — strìček m DEFINICIJA reg. fam. kajkavski od stric (ob. u obraćanju djece stricu ili starijima) odgovara: barba (u Dalmaciji), strȉka (u Slavoniji), amidža (u Bosni) ETIMOLOGIJA vidi stric …   Hrvatski jezični portal

  • stričev — stríčev prid. DEFINICIJA koji pripada stricu ETIMOLOGIJA vidi stric …   Hrvatski jezični portal

  • stricas — ×strìcas sm. (2) J žr. stričas: 1. LKAI128, Jdr Įsuk gvintas į stričę (į stricą) ratelio JI557. Kur špūlę priverža, yra stricùkas Pgr. 2. ppr. pl. Gali kabyti [nytis] an strìcų, gali an kartikių Šv. Striciùkai, anie jau i varinė[ja] tus… …   Dictionary of the Lithuanian Language

  • stričas — ×strìčas sm. (2) žr. stričkė: 1. Trg Strìčas atsisukęs, i špūlė žirklėse tabaluo[ja] – reik priveržti Kv. 2. ppr. pl. LKAI133, Žr Ir stričùs reik pri audeklo pritaikinti Rt …   Dictionary of the Lithuanian Language

  • stričė — ×strìčė sf. (2) žr. stričkė: 1. LKAI128(Gdl). 2. ppr. pl. Stričùkės LKAI133(Pns) …   Dictionary of the Lithuanian Language

  • dedováti — újem in dédovati ujem dov. in nedov. (á ȗ; ẹ̄) 1. dobiti premoženje po umrlem: dedovati posestvo; dedovati po stricu; nima sina, ki bi za njim dedoval 2. prevzeti od prednikov: žival deduje barvo dlake; nekatere lastnosti se dedujejo; pren.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gredóč — prisl. (ọ̄) 1. izraža, da kdo kaj opravi medtem, ko kam gre: ko boš šel domov, se gredoč ustavi še pri stricu; na poti iz tovarne je gredoč obiskal še vse gostilne 2. nar. v trenutku, takoj: tak je: obrne se in gredoč pozabi na žalost; legel je… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika


Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”

We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.